Kakovostno prevajanje

O prevajanju in prevajalcih obstajajo številni stereotipi in miti ter napačne predstave. V ta namen bomo v spodnjem članku predstavili 3 mite ter jih ovrgli.

Različni ponudniki prevajalskih storitev ponujajo različne cene za prevajanje, zato ko kot naročnik iščete natančno informacijo o strošku, ki ga bo prinesel prevajalski proces, ne boste našli enostavnih odgovorov. Tako kot ne moremo natančno predvideti, koliko časa bodo vzeli določeni prevodi, težko govorimo o natančni ceni prevoda. Ta je namreč odvisna od različnih okoliščin, vendar lahko s pomočjo stalnih dejavnikov, ki spremljajo prevajalsko delo, približno predvidimo, kolikšen bo znesek.

Na začetku prevajalec naloži dokument ali več dokumentov v orodje CAT (Computer-Assisted Translation). Vmesnik prevajalcu dokument prikaže v obliki tabele z dvema stolpcema in odvisno od naloženega besedila poljubno število vrstic, kjer je v vsaki vrstici ali segmentu navadno predstavljena ena poved. V levem stolpcu je tako prikazan izvirnik, v desnem pa prazen prostor za prevajanje.

Hrvaški jezik spada med južnoslovanske jezike, govori pa se na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini, Srbiji, Črni gori ter v drugih delih sosednjih držav. Uporablja ga čez šest milijonov ljudi. Hrvaščino sestavljajo tri narečja: štokavsko, kajkavsko in čakovsko. Standardna hrvaščina pa temelji na novoštokavskem ijekavskem narečju zahodne vrste, z vplivi ostalih dveh narečij, posebno v besedišču.

Današnje jezikovno stanje na geografskem območju nekdanje Jugoslavije se precej razlikuje od časov pred več kot 30 leti. Velike spremembe naj bi se zgodile v vseh jezikih, predvsem pa v hrvaščini in srbščini. Čeprav nekateri menijo, da med srbščino in hrvaščino, nekdanjim skupnim jezikom srbohrvaščino, ni veliko razlik, so drugi drugačnega mnenja. Po najbolj konservativnih ocenah naj bi se oba jezika razlikovala za 3, po najbolj prenapihnjenih ocenah pa do 20 %.

Transkreacija oziroma ustvarjalno ali kreativno prevajanje velja v prevodoslovju za relativno novost, čeprav je termin prisoten že desetletja. Danes se izraz večinoma uporablja za označevanje poustvarjanja promocijskih besedil tako, da končni izdelek čim bolj odraža kulturne vrednote in pričakovanja ciljnega občinstva.

Večina prevajalcev dojema prevajanje kot umetnost, prevajalce pa kot umetnike jezika. Prava vloga prevajalca tekom prevajalskega procesa je poustvariti pisateljev duh in pri tem ohraniti prvine izvirnega besedila. A tako kot sami ne poznamo vseh skrivnosti in zakonitosti sveta, se tudi prevajalci lahko specializirajo zgolj za določena strokovna področja prevajanja, ki jim najbolj ležijo.

Danes angleščino piše in govori približno milijarda ljudi, vendar ker je govora o živem jeziku, se ta razlikuje glede na okolje, v katerem ga ljudje uporabljajo. Tako se angleški jezik, ki ga govorijo in pišejo ljudje v ZDA, razlikuje od jezika, ki ga govorijo in pišejo v Veliki Britaniji. Obe različici jezika pa imata tudi določeno besedišče, besedotvorje in jezikovna pravila. Prevajanje angleščine je zato treba prilagoditi državi, v kateri se bo besedilo uporabljalo.

Prevajanje je, preprosto povedano, proces prenosa pomena besedil in besed iz izvirnega jezika v ciljni jezik, pri katerem je treba poskrbeti, da se pomen besed ne izgubi. Zato je kontekst za prevajanje izjemnega pomena, saj ta določa, kako bo prevajalec prevedel določeno besedo. Kaj pa je sploh kontekst?

V današnjem svetu vedno več ljudi potrebuje storitve prevajanja. Navadno se študenti prvi srečajo s potrebo po prevajalskih storitvah pri oddaji diplomskega dela, saj morajo poleg opravljene lekture imeti tudi spisan povzetek v angleškem jeziku. Ljudje, ki zaključijo šolanje in bi se radi zaposlili v tujini, navadno potrebujejo prevajanje za prevod potrdil o dokončani izobrazbi in preveden življenjepis. Raziskovalci, pisatelji in pesniki potrebujejo prevode svojih del za objavo v tujih časopisih, revijah ali antologijah.